Dobri stari partizani… no teh 332 so rešl na železniški postaji Verd (pr Vrhniki) in tako jih fašisti niso odpeljal dalje v taborišče v kraju Gonars (tle ob naši meji). Taborišče so postavli 23.2.1942. V večini so bli v njem zaprti Slovenci in Hrvati.
Prvič so iz okupirane Ljubljane v taborišče pripeljali 5343 ujetnikov, od tega 1643 otrok!
Taborišče so zaprli 8. septembra 1943 po kapitulaciji Italije in zlo so se potrudli da so uničli vse dokate o taborišču, ker je pač metalo to slabo luč na Italijo. Materjal so uporabli za izgradnjo vrta, iz placa samga so pa naredili travnike… kot da ne bi bilo nič.
Po raziskavah so našli tam vsaj 453 trupel… 50 naj bi jih bilo huje mučenih in izstradanih do smrti.
Zanimivo je še to, da večina domačinov še danes trdi in misli, da tam ni bilo nič… in da Slovenci kotalimo samo buče.
V taborišču so bili zaprti še recimo… znanstvenik Aleš Strojnik, pisatelj Vitomil Zupan, pesnika Alojz Gradnik in France Balantič, zgodovinarja Bogo Grafenauer in Vasilij Melik, kipar Jakob Savinšek, dramaturg Ernesr Petrin in politiki… Anton Vratuša, France Bučar, Boris Kraigher… pa še mnogi drugi.
Italija je za to dejanje dobila del slovenskega ozemlja.
Jap, dragi moji, to je zgodovina… in hvala bogu da smo meli partizane, ki so se postavli proti sovragu!
Zdej pa skočmo na torto… Maky je slikal, njegova mat je pa pekla…
Baby cake! 😛
Pametna za dns:
V Mostarju je kip Brucea Leeja!