Skočmo na eno debato h Čoklu!
Nemalokrat v stavke, ki skušajo pričarati lepoto kave, vrinejo besedo »skrivnost«. Na primer: »Skrivnostno dobra kava«, ali pa »skrivnostna, opojna aroma« pa tudi »V čem je skrivnost dobre kave?«.
In kaj je pri vsem tem tako skrivnostno? V bistvu vse! Priznajmo si, da o napitku, s katerim večina ljudi začne svoj dan, ne vemo veliko. Smo takorekoč intimni s popolno neznanko. Zakaj je temu tako, bom skušal razložiti v nadaljevanju besedila.
Pri tem si bom pomagal z vinom, s pijačo, ki je del slovenske agrarne in kulinarične kulture. Osnovno poznavanje vinorodnih okolišev in posameznih vrst je namreč dobro in nanj je vezano tudi nekaj nacionalnega ponosa. Vse našteto pa žal ne moremo reči za kavo.
Kavo in vino pravzaprav povezuje ime. Arabska beseda »kahwa« se je primarno uporabljala kot eden od izrazov za vino in to še preden je bila kava sploh znana. Kdaj so začeli z isto besedo poimenovati tudi kavo, je težko reči. Veliko lažje je ugibati zakaj se je to zgodilo. Sufiji, islamski mistiki, so s kavo nadomestili vino, kajti Koran njegovo uživanje prepoveduje. Kava je postala sestavni del njihovih nočnih obredov. Navdušenje nad njeno poživilno močjo so poetično izrazili s tem, ko so jo ljubkovalno poimenovali kar »vino-islama«.
Zdaj pa k bistvu. Ko kupujete vino, se že vnaprej odločite ali boste kupili belo ali rdečo vrsto. Morda ste naklonjeni določeni sorti ali pa se na primer odločite na osnovi jedi ob kateri ga boste pili. Najenostavneje pa se je odločiti s pomočjo etikete. V primerjavi z embalažo kave so vinske steklenice odlično opremljene s podatki: ime vinarja oziroma kleti, vinorodni okoliš, včasih tudi kratek oris rastišča, opis prsti, letnik, sorta grozdja, število steklenic v seriji polnitve, navodila za hrambo, namigi za postrežbo, vsebnost alkohola, kratek opis arom, vsebnost sladkorja (suho, polsuho, polsladko, sladko) itd. Skratka o vinu izveste dovolj, da ga za kratek čas posvojite in s ponosom in pričakovanji postavite na mizo. Pitje ne bo zgolj praznjenje kozarcev temveč bo nekakšna senzorična avantura s pomočjo jezika, nosu in oči. Svoje ugotovitve boste lahko dopolnili z navedbami na etiketi in se sčasoma intuitivno poučili o vinih.
Kako pa je potem s kavo? Nič! Kupiš jo, pa dejansko nič ne veš o njej. Ponavadi napišejo kakšno geografsko ime, ki navadno nima kaj dosti veze z dobro kavo. Navedejo proizvajalca mešanice (ne pa same plantaže) in rok uporabe. O namigu za pripravo niti sledu, kaj šele o zastopanosti posameznih vrst kav v mešanici ali priporočljivi odmerek za en napitek, piše samo za kakšen način priprave je primerna. Nič ne vem o tem, kakšen nabor okusov lahko pričakujem, kakšna bo aroma. Ne poznam niti karakteristik rastišča, regije, načina obdelave, ali je srednje ali močno pražena. Nimam pojma kaj je v njej in kakšen napitek lahko pričakujem. Izkušnja s kavo bo pač skrivnost. Vse do prvega požirka ne bom imel priložnosti, da se seznanim z zgovorno vsebino, ki so jo zaprli v molčečo vrečko.
No in pr Čoklu lahko kupute točno to… kar želiiiite! 😛 Pa Na zdravje narod!