Hasta siempre, comandante!
Ta star gsm mi je crknu in to na un brutaln način, zbudiš se in ga ni več. Pač mudel se ni več prižgal. Dost bedno, je pa res, da sn ga mel 5 let in da sem ga tudi sam malo poflešal (zamenjal verzije androida in podobne bučke). Skratka dobr sma se poznala in cajt je bil za menjavo. Kir gsm kupt je umetnost… res je oz. učasih je bla. Jes sn navdih dobil k sn prejel revijo Monitor in je bil notr lih test Samsunga S8. Kupu. Zadovoln. Full.
Naprava res dela supr in mi je top. Edin v mescu se še nisn navadu na ta razpotegnen ekran, pah korejci ze vejo kwa delajo. Pomoje. Važn, da mi gsm dela hitr (ta dela noro hir), fotke dobre (ta dela noro dobre fotke), da mam dost placa (ta ma full placa), da mi dela internet (Telekom ga ima), da mi gre v žep (ta mi gre laži k prejšn), da… hčerki ta moj fon zgleda čudn in se ga niti ne pipne, še en dodatn plus, minus pa za Samsung, če frocu ni fšeč, pač ne gradite vojske.
Aha… pa še pedometr ma. Prejšn ga ni mel. Skratka mer kok velk pedr sn… SJ NEEEEE. Korake mer, povprečno nj bi jih naredu 6k, en dan jih za šalo, drug dan jih ne… doma mi valda ne šteje, ker doma je na pultu.
Dost hvale. Gremo se sladkat s pito. Čokoladno pito. Čokoladno matkino pito. Mislm, vem da je to moja mat in da fsak sinko reče, moja mat pa res dobr kuha al peče al neki… ampak moja mat RES dobr peče. Kuha tut. Mulo, kdaj pa kdaj… 🙂 Zaj ne.
Pita. Prnesla mi jo je v pondelk ob 8ih zjutri na šiht. Dal sn si jo v kufr na motorju in sel delat. Zuni se je v pondelk kr kuhal. Vrocina. Sonce. Pita v kufru. Domov je pršla taka:
Lepa. Črna. Sladka. Testo super fajn… masa njami.
Mat roka, bla je svetovna!
Pametna za dns: Začel smo z Ernestom, končal bomo z mano, mejmo se fajn.
Še 12 dni.
