S Tinetom iz Cafe Čokl se bomo dns mau pogovarjal o črnih vrečah…
Izpred let se spomnim trgovske domislice, ki je bila sila preprosta reč. Črna vreča z nedoločljivo vsebino … ker je bila vreča pač črna. Jasno je bilo, da je artikel namenjen mlajšim, ampak smo se ob prebiranju vrečk zabavali tudi malo manj mlajši. ”Kaj, a čmo eno … dejmo jih več, bomo vidl ka je not!” Kupljeno! Odpremo prvo: par trdih žvečilk, posušene čokoladne … neki, par figuric iz ničvredne plastike itd. Odpremo naslednjo: malo manj žvečilk, več plastike … ej, kje pa je čokolada?! “Aha, to je to, ok no … mal heca, ampak kupu je pa ne bom več.”
Ampak s kavo pa ni hec! In vendarle je čisto vsako pakiranje kave po svoje “črna vreča”. Kupuješ nekaj, pa ne veš kaj točno je notri. Na embalaži piše kava … torej je notri kava. Čokl kaj se potem tako razburjaš?
Pa poglejmo primer vina: Steklenica z etiketo, ki kupca informira o naslednjem: ime vinarja, regija oziroma vinorodni okoliš, naziv vina oziroma sort(e) grozdja, letnik, vsebnost alkohola, profil arome in okusa, tudi predlog h kakšni hrani se prileže, navodilo pri kakšni temperaturi se ga postreže … torej cela kopica podatkov, ki kupca usmerjajo in pripomorejo, da vino spozna in za kratek čas dejansko posvoji, ter postane ponosen lastnik buteljke.
No in kaj je potem s to kavo? Nič! Kupiš jo, pa dejansko nič ne veš o njej. Ponavadi napišejo kakšno geografsko ime, ki navadno nima kaj dosti veze z dobro kavo. Navedejo proizvajalca mešanice (ne pa same plantaže) in rok uporabe. O namigu za pripravo niti sledu, kaj šele o zastopanosti posameznih vrst kav v mešanici ali priporočljivi odmerek za en napitek, piše samo za kakšen način priprave je primerna. Nič ne vem o tem, kakšen nabor okusov lahko pričakujem, kakšna bo aroma. Ne poznam niti karakteristik rastišča, regije, načina obdelave, ali je srednje ali močno pražena. Nimam pojma kaj je v njej in kakšen napitek lahko pričakujem. Izkušnja s tako kavo bo pač ”črna vrečka”.
Črna vreča
(Mogoče bo pa kdo lansiral kavni produkt s takim imenom :))