Kako so zadeve podobne tudi danes. No sj… sam da bo mir.
Tedn dni nazaj sn bil na kosilu s posebno družbo in šli smo v The restaurant. Cool plac tm v centru Lublane zrav šuštarskega mosta. Vhod je z obeh strani, tako iz Cankarjevga nabrežja kot Mestnega trga, tko da če se čakate pred gostilno se zmente kje… mi se nismo. Čakal.
Stopš notr in takoj opaziš žrjavco… mmm. Prjazna natakarca, k je tooočno vedla kwa pa kako se stvari gre, nas je dobr postregla od predjedi pata negra , dle valda kdo zavije z očmi kwa je pa z našim pršutom narobe? Nč totalno nč… gre za iberski pršut (tko španski k portugalski). Fora tega pršuta je sam v prascih, k morjo bit črni iberski prašiči oz. fsaj 50% križanca mora bit črnc. Ufff rasisično. No je pa res da je ta pršut mal bl mastn k naš, tko da kaki naši riti to ne bi blo fšeč.
Z Nebotom sva vsekala najin tomahowk steak na bl rare kot medium rare. Torej k je sredica nekje med 50-52 stoponj ga vržeš iz ognja, tako seveda meso ostane sočno. Dle pa še neki o imenu… valda vse gre na videz. Tomahowk je dobil ime po indijanskem orožju, ker naj bi kost spominjala na ročaj le tega.
Med fsem mesom je tut tomahavk najbl slikan kos mesa. Baje zarad atraktivnega videza, čeprav ne vem… čufti se mi zdijo prav tako simpatični za slikanje 😉 Tak stake vas bo v TRju pršu 12€ na 100 gramov. Tle smo bli blizu kile.
Zravn pa še pivo. Reset.
Gre za Brežiško pivovarno in na sliki mislim da je neipa, nam dal pa roke v ogenj. Pir pač ni bil lih neki posebnega.
Pametna za dns: Če vam je dougcajt pejte v telovadnico. Fak zlo novoletna zaobluba. Ne moja, dejmo drug… če vam je dougcajt, se unsubskrajbajte s kakega maila. Eto to.
Ps. naslednič pa nova kategorija!
