Dle še zadnič skočmo h japonskem Mičotu.
Cmoki z morskimi sadeži oz. 焼売 / シュウマイ. Gre za tržnico v Kanzawi. Luka prav, da je prevelika… predvsem pa da je mel probleme, kaj lah je na tržnci, kaj bi si mogu vzet domov pa pol doma prpravt.
Kwa je značiln za cmoke al pa shūmai:
– odprta, nagubana “krilca” testa zgoraj,
– okrogla oblika, ne zaprta kot gyoza,
– servirani z gorčico (karashi) in sojino omako,
– zobotrebci namest palčk → tipična ulična hrana.
Cmoki z morskimi sadeži so full pogosti. Nadev je običajno mešanica kozic (glavni okus), včasih školjke al bela riba, drobno sesekljane čebule, škrob (krompirjev ali koruzni) za vezavo in sojina omaka… Rezultat je rahl sladkast, sočen, zelo “čist” okus. Ne začinjen agresivno – Japonci majo radi, da surovina govori sama zase. Drugač pa v Yokohami prodajajo cmoke kot spominke… “Bil sn tu, pojedu sn cmok” fora.
Tole je blo pa najbol. Pokovače so mele tak maslen okus…. jegulja zravn pa nč posebnga.
You can eat here. Skratka pejte na japonsko…
Pejte v samurajevo četrt. Mejte se fajn.
Pametna za dns valda z Japonsko: na Japonskem je javno dremanje znak marljivosti. Imenuje se inemuri – “biti prisoten med spanjem”. Če nekdo zadrema na vlaku ali celo na sestanku, to pogosto pomeni: ta oseba je delala do onemoglosti. V zahodnem svetu bi dobil pogled, tam dobiš tiho razumevanje.
