za ljudi, ki se ne sekirajo za holesterol
Dle bomo spet skočl na moj dopust. Naš dopust… ahhhh Kreta. Hellas Taverna Ouzeri v Stalisu je un domač plac, zarad katerga smo se počutli k doma, ma bol k doma…
Iza je ubodla škampe jes pa…
Ma ja, šel bi na dopust.
Pametna za dns: Na dopustu se ne špara!
Irena se je potrudla pa mi poslala spodnjo slikco, k je pa ni slikala ona, ampak njena hči. Ma hvala obema. Haggis pa Andrej gre z eno roko v roki. Jed se tradicionalno je 25 januarja, takoj po bratovmu rojstnem dnevu oz. burnsovi noči. Futr spremlja branje literature pa izvajanje glasbenih del. Kulturno. Pa to ni edin dan, k se tole full na veliko je, ampak se tut 30. novembra na dan svetega Andreja, predvsem škotski patrioti jejo tole… kwa pa je haggis?
Ime “hagws” al “hagese” se prvič pojavi v Angliji okoli leta 1430. Podobne jedi so obstajale po Evropi že prej – ideja je bla, da oviješ pokvarljive stvari v želodec in jih skuhaš. Ideja stara k kuha… Kljub temu velja za tradicionalno škotsko jed. Status nacionalne jedi je dobila predvsem zaradi Roberta Burnsa in njegove pesmi Address to a Haggis iz leta 1786, ki se začne z “Fair fa’ your honest, sonsie face, Great chieftain o’ the puddin-race!” al pa Srečno ti in tvoj pošteni, debeli/veseli obraz, veliki poglavar pudingove rase!… ja kao kralj med klobasami.
Ok, neki že vemo… pa dejmo še tole Haggis je slana “puding”-klobasa iz ovčjih notranjosti. Tradicionalno gre za srce, jetra in pljuča, ki jih sesekljaš, zmešaš z nasekljano čebulo, ovseno kašo, lojem, začimbami in soljo ter zaliješ z juho. Mešanico nato napolniš v ovčji želodec (dns pogosto umetno črevo) in kuhaš. Torej, recmo… sorodnik krvavic?
Pametna za dns: Pametn človk vrjame sam polovico kar sliš, genij ve katero polovico. Jeff Cooper
Lepa, ker večina ljudi sliš samo, da je haggis nekaj groznega (ovčji želodec, jetrca, srčk…), pametn pa vo, katera polovica te zgodbe je resnica in katera je samo predsodek.
Petra je na Madeiri sedela v Klenk’s Cafe. Caniço, Estrada Ponta da Oliveira, terasa proti morju, vrt za hrbtom… medtem k smo se drugi gužval po cesti. Caniço, kraj, k ga domačini in Nemci poznajo bolj kot turistični Funchal: hrana je nek fjužn madeirske (bolo do caco, limpets, black scabbardfish, espetada) z nemškio (šnicel, domača klobasa, jabolčna pita, brownie).
Steak v temni omaki, rdeča čebula, rožmarin, paradižnik, krompir in zelenjava ob strani. Klenk’s style rumpsteak s karamelizirano čebulo oziroma file z redukcijo rdečega vina.
Sladici sta bili dve. Prva: listnato testo, jabolka, sladoled, smetana, maline, borovnice, meta. Druga: brownie, sladoled, fizalis, pistacija, čokolada po krožniku.
Pametna za dns: Matthew McConaughey je reku, da je bil tip, ki je izumil hamburger, pameten, tip, ki je izumil cheeseburger, pa genij!
Poletje in ti sediš zuni na terasi… zravn sede dobra družva in fletn pir. Aly thx za naslednji slikci. Sosednja dežela Avstrija nam je postregla z dvema perčkoma in sicer en je weizen, drug pils. En bananin, drrug poln hmelja. Oba pa sta dovolj pitna, da ne rabiš kj dost filozofirat.
Edelweiss Hofbräu Weizenbier – 4,5 naklona. Hefeweizen, hefe-trüb, jantar. Vonj po zreli banani, mal kvasa, mal pšenice. V ustih je polnejši, kot bi pričakoval od 4,5-ke. Ni tist bavarski weizen, ki te zaduši z nageljnovimi žbicami – tale je bol sladek, bol poletje na terasi.
Paše k: pečenemu piščancu, klobasam, slanemu pecivu, ali pa čist sam, če je vroče in nočeš nič komplicirat.
Zipfer Pils – 5,2 naklona. Klasičen avstrijski pils. Svetlo zlat, čist, bela pena. V nosu limonina lupina, malo biskvita, malo hmelja. V ustih je suh, svež, grenčica je prisotna, ampak ne agresivna.
Paše k: vsemu, kar je slano, pečeno ali z žara. Ali pa čist sam, če hočeš “normalno pivo” in ne banana-milkshake od zgori 😉
Pametna za konc: Kdo te fura, če se ne sam?
Z Anito bomo dle odfrčal v sladko Grčijo in začel s sladico!
Tole mislm, da je Galaktoboureko… To je grški kremni desert: semolina (ali muhallebi) krema, zapečena med plastmi maslene file, potem pa zalita s hladnim sladkim sirupom. Ime pride iz gala (mleko) + börek (pecivo). Na Anitini sliki so posamezni zvitki, posuti s sladkorjem v prahu in cimetom – to je ena od dveh klasičnih oblik.
Že v naslovu sn napisal Pastitsio, to je grška “lazanja”, ampak ni lazanja. Ime pride iz beneškega pasticcio – slana pita al pa zmešnjava. Sodobno obliko, je v začetku 20. stoletja ustalil kuhar Nikolaos Tselementes. Makaroni, mleto meso v paradižniku. Cimet, klinčki in na vrhu zapečen bešamel.
Pametna za dns: Medtem ko Grčijo letos nominirajo za Food Destination of the Year… lahko na tem blogu vidite zakwa! 😉
Sonce. Dopust. Plaža. Pa kjeee je že to. Pr men je tolk delč, da se ne spomnm, pr Petri je zdej. Fakerka! Zuni dež, ajde al pa vsaj megla… tm pa čist drugač. Čist.
Zrezek na deski, groba sol, češnjevi paradižniki, kozarec belega. Pa to ni malca. To je tist, k rečeš, jap… lajf, a je lah sploh še bl.
Rižota z lososom. Lepo kremna, kot rižota mora bit.
Pametna za dns: Današna dobra volja je sponzorirana od Madeire.
Urša je bla pridna in mi iz Švedske poslala tele pozdrave. Mello Yello iz Malma. Al pa Malmöta 😀 Ena zanimiva iz tega mesta. Koši za smeti v Malmöju govorijo. “Talking trash cans” ti zapizdijo, če vržeš smeti mimo – včasih tut zlo sočno. Dle pa futr.
Mello’s Meatballs po receptu strica Henninga niso tiste običajne IKEA kroglice. 😉 To so une prave köttbullar, sočne, začinjene s čebulco in pimetom! Jap pimet. Zuni zapečene, notr mehke in sočne. Namakajo se v kremasti whiskey omaki… in zravn še full lepo pašejo brusnice. Ne sam za oko! No za piko na i pa zelenjavca na konc, da ni vse sam težkih barv.
Kremast mlad kompriček z zelišči (kopriva in koper + gorčična semena) in hladno dimljen losos. Ja ja vem, predjed in morala bi bit gor, ampak bi je una slikca bla bl fšeč… in zakluč bomo tut z tako lepo barvno kombinacijo.
Tuna iz žara. Medium-rare, tko k tuna more bit. Spodi je romesco omaka, s krompičkrm in olivami, čebulo in baby špinačo. Ajde pa še svežo rukolo.
Pametna za dns: Švedi vejo!
Madeira je Portogalski otok na Portugalskem… hahahaha kok butast začetek, ampak je začetek. Petra je rekla, da ma dost te gužve na cesti in je zajahala zmaja in odletela na Madeiro.
Madeira je zlo znana po vinih še tm iz zgodovine, k so mornarji pičili v novi svet in so se ustavl na tem otočku po okrepčilu. Vinu so dodali grozdno žganje, da se vino ne bi pokvarlo. Vinarji na Madeiri so pri tem odkrili, da se je okus vina ob povratku iz dolgih potovanj preoblikoval zaradi izpostavljenosti vročini in gibanju. Dns je Maderira znana po tem edinstvenem procesu pridelave vina… torej ta vključuje segrevanje in namerno izpostavljanje vina oksidaciji.
Pa pjmo prvo na malco… Burger s kozarčkom
Madeira mule… vodka, ingver, sladke in kisle pijače pa pasionta oz. marakuja!
Pametna za dns: Sam pejte… sam ne bodte doma, edin če ste radi doma!
Zadn vikend pred šolo je cajt, da se mal spomnm mojga dopusta… en bolših. Top zarad družbe, dobr zarad hrane no pa k smo ravn pr hrani… z Izo če greva večkrat kam jest in če majo ploščo za dva jo nujno vzameva. Logično zanjo, ona pobere dol škampe, fileje ribe, pa še kaj k se ji zasveti v očeh. Jaz vse ostalo. Vedno dobim školke, tega se ne popne.
Vsi ki boste kdaj bluzili po Kreti, pejte v Hellas . To je plac v Stalisu… malce iz glavnih ulc, ampak se ga splača poiskat. Plata za 2 pa giros na krožniku.
Janjin gyros na krožniku
Po obroku so nas vedno tut presenetli s sladoledom, kar se mi doma ne dogaja.
Pametna za dns: Naj bo modrina v srcu!
Dle k se je shladil (kwa? kje?) skočmo v Grčijo z Anito, da se mal pogrejemo. Mmm grška hrana… res neki najbolšiga. Anita hvala, da si poslušala Dejana (drugač ga ni treba).
Pa gremo na men najbol zanimivo, enostavno in zares dobro jed… mislm da gre za pito oz. pita me ladi, torej sveže pečena pita na žaru zravn pa še odličn olivc. Torej mehka, mal napihnena, ponavad z lepim žepkom v notranjosti. Zuni zapečena od žara. Prelita z olivcem, ki se vpija v kruh. Ponavad jo tudi posolijo, posujejo z origanom al pa timijanom. Sede zravn grysoa, kalamarev, mesnih jedi…
K sn lih kalamare omenjal… Kalamari z žara in pire krompir. Hmmm, valda zakwa pa ne. Zravn pa še limona. Limona pač sede na lignje.
Grki so mojstri mesa… jagenček al pa svinski kotlet.
Brez solate, po naše grške ne gre.
Za konc te objave pa portokalópita, tipično grško torto, katere glavna sestavina je pomaranča. Portokalópita je v Grčiji zelo priljubljena in se običajno uživa kt sladica s kavo. Med grškimi slaščicami spada v družino tort, imenovanih siropiasta, slaščic, prelitih s sirupom, kot je baklava
Lah je tut s sladoledom… ker je poletje! 😉
Pametna za dns: Bodite kt Dejan, k teži vsem na dopustu, da mi pošiljajo slikce! 😉
Theme: Food Express WordPress Food Theme is developed by Template Express.
Proudly powered by WordPress