Irena se je potrudla pa mi poslala spodnjo slikco, k je pa ni slikala ona, ampak njena hči. Ma hvala obema. Haggis pa Andrej gre z eno roko v roki. Jed se tradicionalno je 25 januarja, takoj po bratovmu rojstnem dnevu oz. burnsovi noči. Futr spremlja branje literature pa izvajanje glasbenih del. Kulturno. Pa to ni edin dan, k se tole full na veliko je, ampak se tut 30. novembra na dan svetega Andreja, predvsem škotski patrioti jejo tole… kwa pa je haggis?
Ime “hagws” al “hagese” se prvič pojavi v Angliji okoli leta 1430. Podobne jedi so obstajale po Evropi že prej – ideja je bla, da oviješ pokvarljive stvari v želodec in jih skuhaš. Ideja stara k kuha… Kljub temu velja za tradicionalno škotsko jed. Status nacionalne jedi je dobila predvsem zaradi Roberta Burnsa in njegove pesmi Address to a Haggis iz leta 1786, ki se začne z “Fair fa’ your honest, sonsie face, Great chieftain o’ the puddin-race!” al pa Srečno ti in tvoj pošteni, debeli/veseli obraz, veliki poglavar pudingove rase!… ja kao kralj med klobasami.
Ok, neki že vemo… pa dejmo še tole Haggis je slana “puding”-klobasa iz ovčjih notranjosti. Tradicionalno gre za srce, jetra in pljuča, ki jih sesekljaš, zmešaš z nasekljano čebulo, ovseno kašo, lojem, začimbami in soljo ter zaliješ z juho. Mešanico nato napolniš v ovčji želodec (dns pogosto umetno črevo) in kuhaš. Torej, recmo… sorodnik krvavic?
Pametna za dns: Pametn človk vrjame sam polovico kar sliš, genij ve katero polovico. Jeff Cooper
Lepa, ker večina ljudi sliš samo, da je haggis nekaj groznega (ovčji želodec, jetrca, srčk…), pametn pa vo, katera polovica te zgodbe je resnica in katera je samo predsodek.