Sedim v dnevni in gledam tv… “gledam”. Lih sn razmišlu kako bi naredu žabje krake in kje bi jih lah kupu. A sn kje že zasledil, da jih prodajajo. Verjetn sn, pa nisn bil pozorn. Bi to moji dve sploh jedli? Bi. No in pol mi tole prleti pod retro objavo, k še ni bla objavljena. 6.6. 2018, ko je pod tržnico še bila restavracija Ribca.
Pa pol pol, srdelce s somčki. Pogrešam ta plac, ampak k so najemnine fuknjene pač greš vn… Skor 10 let bo, odkar je župan spraznil ta plac s pretirano najemnino… skor 10 let!
Pametna za dns: A ne bi blo fajn, če ne bi bili tolk požrešni?
Zadn vikend pred šolo je cajt, da se mal spomnm mojga dopusta… en bolših. Top zarad družbe, dobr zarad hrane no pa k smo ravn pr hrani… z Izo če greva večkrat kam jest in če majo ploščo za dva jo nujno vzameva. Logično zanjo, ona pobere dol škampe, fileje ribe, pa še kaj k se ji zasveti v očeh. Jaz vse ostalo. Vedno dobim školke, tega se ne popne.
Vsi ki boste kdaj bluzili po Kreti, pejte v Hellas . To je plac v Stalisu… malce iz glavnih ulc, ampak se ga splača poiskat. Plata za 2 pa giros na krožniku.
Janjin gyros na krožniku
Po obroku so nas vedno tut presenetli s sladoledom, kar se mi doma ne dogaja.
Sač (včasit tut saç) je tradicionalna balkanska posoda in pa tut način priprave, torej ne sam posoda ampak cel sistem kuhanja. Posoda je sestavljena iz spodnega dela, k je k širok, nizek, oktrogel pladenj z ravnim dnom in seveda višjim robom. Ponavad je iz jekla al pa litega železa. Pokrov je koničast al pa kupolast, k se natančno prilega na rob dna. Na vrhu ma ročaj, da ga lah odpreš. Celotna posoda se postavi na žerjavco, nato pa se oglje in pepel naloži okoli in tudi na pokrov posode, tko da pol hrana peče od spodaj in od zgoraj hkrati. To je bistvo. Iz kje sač izvira… valda balkan, torej Bosna, Srbija, Črna gora in valda Slovenija. Hrvaška? Hmmm oni majo bl poko oz. izpod peke. Posoda je podbna in način enak, ampak je pokrov bl zvonast. Oboje je pa dobr 😉
Dle k to vemo, pejmo h Matjažu na dopust.
Svinska krača, mal vratovine za družbo in seveda zelenjava. Vse skupaj moraš malce zalit in potem to pokriješ in daš pečt. Naj vročina naredi svoje. Posode ne odpiraš, saj omaka rata v posodi sami saj para nima kam it in tako potem kroži…. in se lepo kuha.
Dodal smo še mal bučk in paprike in ogenj je naredil svoje. Omaka se je zgostila… in… sline.
Če rečes na štajerskem, dolenskem… ma pomoje kjerkol po Sloveniji, kdo je kralj živali, boš dobil od fseh enak odgovr. Valda svinja. Pujs. Prašič. Gujdek… pa kwa jes vem še enih izrazov. Dle bomo skočl na kračo h Tadeju. Mmmm sn že lačn.
Sestavine (4–6 oseb)
1 velika svinjska krača (1,2–1,5 kg)
2 žlički soli
1 žlička črnega popra
1 žlička česnovega prahu ali 3–4 stroki česna
1 žlička sladke paprike
1 žlička majarona
1 žlička kumine (odvisn koga maš zravn)
2 žlici oljčnega olja ali svinjske masti
2–3 dl piva ali vode
po želji: 1 čebula, 2 korenčka in nekaj strokov česna za podlago
Priprava
1. Priprava glinene posode – easy trik
Glineno posodo skupaj s pokrovom namakaj v hladni vodi 15–20 minut. Tko se glina napoji z vlago, med peko oddaja paro in preprečuje izsuševanje mesa.
2. Mariniranje krače
Kračo dobro umij in osuši. Če je koža debela, jo nekajkrat plitvo zareži. Zmeši sol, poper, česen, papriko, majaron, kumino, olje ali mast. S to mešanico temeljito natri kračo. Za najboljši okus jo pusti marinirati nekaj ur oziroma čez noč. Če jo pustiš čez noč v hladilniku, je goody da jo prekriješ
3. Priprava za peko
Na dno glinene posode nalij 2–3 dl piva ali vode. Po želji dodaj narezano čebulo in korenje. Kračo položi v posodo s kožo navzgor. Posodo pokrij s pokrovom.
4. Počasna peka
Pomembno: Glineno posodo postavi v hladno pečico, da ne doživi temperaturnega šoka. Pečico nastavi na 160–170 °C in peci približno 2 do 2,5 ure. Med peko pokrova ne odpiraj po nepotrebnem, saj glinena posoda sama ohranja vlago.
5. Hrustljava skorjica
Po približno 2–2,5 urah odstrani pokrov. Temperaturo dvigni na 220–230 °C in peci še 25–35 minut, da se koža lepo napihne, porjavi in postane hrustljava. Če želiš res izrazito hrustljavo kožo, jo lahko zadnjih 5 minut premažeš s sokom iz pekača.
6. Počitek
Pečeno kračo vzemi iz pečice in jo pusti počivati 10–15 minut, nato postrezi.
Tko simpl, pa tko dobr. Za na konc… Najboljša je s kislim zeljem, pečenim krompirjem ali samo s kruhom in hrenom.
Dle k se je shladil (kwa? kje?) skočmo v Grčijo z Anito, da se mal pogrejemo. Mmm grška hrana… res neki najbolšiga. Anita hvala, da si poslušala Dejana (drugač ga ni treba).
Pa gremo na men najbol zanimivo, enostavno in zares dobro jed… mislm da gre za pito oz. pita me ladi, torej sveže pečena pita na žaru zravn pa še odličn olivc. Torej mehka, mal napihnena, ponavad z lepim žepkom v notranjosti. Zuni zapečena od žara. Prelita z olivcem, ki se vpija v kruh. Ponavad jo tudi posolijo, posujejo z origanom al pa timijanom. Sede zravn grysoa, kalamarev, mesnih jedi…
K sn lih kalamare omenjal… Kalamari z žara in pire krompir. Hmmm, valda zakwa pa ne. Zravn pa še limona. Limona pač sede na lignje.
Grki so mojstri mesa… jagenček al pa svinski kotlet.
Brez solate, po naše grške ne gre.
Za konc te objave pa portokalópita, tipično grško torto, katere glavna sestavina je pomaranča. Portokalópita je v Grčiji zelo priljubljena in se običajno uživa kt sladica s kavo. Med grškimi slaščicami spada v družino tort, imenovanih siropiasta, slaščic, prelitih s sirupom, kot je baklava
Lah je tut s sladoledom… ker je poletje! 😉
Pametna za dns: Bodite kt Dejan, k teži vsem na dopustu, da mi pošiljajo slikce! 😉
To dle ni več samo zabeljen krompir. To je prava, debela, kmečka, malo grešna klasika. Uno k se ocvirki začnejo cvreti in oddajajo tisti vonj, čebula zastekli, fižol pa ostane še malo hrustljav… dodaš kuhan krompir in pol in pol si tm.
Pokuhaš krompir pa fižol, tko da je tm tm.
Na svinski masti popečeš ocvirke pa čebulco, dodaš krompir in stročji fižol. Mal še pokuhaš kisle smetane… in na konc Janjin krožnik zgleda tko.
Sj vem, že pr zadevi objave vete da gre za neko pasto, ampak ne vete a gre za zobno? Pasto za čevlje? Pasta za čiščenje? Pasta za les? Paradižnikova pasta… uuuu bliže! Olivna pasta? Čili pasta? Neeee pasta kot špageti, penne, fusilli, farfalle… name it!
Renata je bla tut pridna in mi je poslala svojo ukradeno jed na mail peroksid@hotmail.com .
V glavnem, jed je izumil njen (pokojni) brat Denis. Seveda ni zaradi te jedi pokojni…
On jo je pripravljal bolj mojstrsko. Križal bi se, kakšen sir je uporabila, kako je čistila škampe (jih ni jih, stresla je repke kozic iz kupljene škatle), da olive niso prave kalamatke. Kljub nepopolnosti je to še vedno njen najljubši recept🙂. Brati! 😀
𝐏𝐚𝐬𝐭𝐚 𝐚 𝐥𝐚 𝐃𝐞𝐧𝐢𝐬
(recept za 3 povprečne jedce, ker mož vedno hoče še večerni snack)
320g širokih rezancev skuhamo po navodilih (oz. 1 minuto manj).
V ločeni posodi pripravimo sirno omako: predno 300ml sladke smetane zavre, vsujemo notri naribani sir (cca 150g, Renata uporablja gaudo), začinimo s soljo in sveže mletim poprom. S pripravljeno omako zalijemo testenine, narahlo premešamo (obvezno primešamo malo vode, v kateri so se kuhale testenine), nato vse skupaj stresemo v ognjevarno stekleno posodo s pokrovom.
Primešamo očiščene repke škampov (in/ali kozic) in kalamatske črne olive, prerezane na pol (pa peško ven!). Nekaj repkov in kozic raztrosimo po vrhu. Lahko dodamo tudi mozzarela koščke, za tisto hrskanje ob prvem zalogaju.
Pečemo pokrito 20 min pri 170°C, nato odkrito še 15 min pri 220°C.
Renata to dela v stekleni posodi, zato da se naslaja ob cvrčanju in brbotanju …
Tadej je un človk k je prebral, da mi lahk pošle kake svoje slikce jedi, recepte… neki tko… in nalogo je naredu za sedi 5. Ni mi sam poslal full enih slikc, poslal je tut full enih receptov… in valda ste vableni tut vi, da mu sledite. Moj mail je peroksid@hotmail.com 😉 Hvala Tadej!
Pjmo na Porchetto (link za knižco). Pjmo v Italijo, pejmo h Tadeju.
Svinjska potrebušina s kožo, začinjena z aromatično mešanico janeževih semen, zelišč, česna in limonine lupinice, tesno zvita v rolado in počasi pečena, dokler se koža ne spremeni v hrustljavo, zlato skorjo.
Sestavine
svinjska potrebušina s kožo
sol
janeževa semena
sveži rožmarin
sveži peteršilj
česen
naribana lupinica limone
sveže mleti poper
Priprava
Potrebušino dobr osušimo s kuhinjsko krpo in jo odkrito postavimo v hladilnik čez noč, da se koža čim bolj posuši.
Pečico al žar predhodno segrejemo na 160 °C. Meso znova dobro osušimo! Če pečemo v pečici, kožo z ostrim nožem križem zarežemo. Če pečemo na žaru, je to opcijsko. Zdej če potrebušine ne bomo razprli, lah križem zarežemo tudi meso približno centimeter globoko, da začimbe bolje prodrejo vanj.
Pripravimo polnilo: janeževa semena stremo v terilniku. Zelišča in česen drobno nasekljamo. Vse skupaj zmešamo s soljo, poprom in limonino lupinico. Če je meso dovolj debelo, ga razpremo, polnilo enakomerno razporedimo po notranjosti in tesno zavijemo v rolado.
Rolado na več mestih (približno na 2 cm razmaka) trdno zvežemo s kuhinjsko vrvico. Morte met mal fetišev 😉
Peka v pečici Na dno pekača položimo debele rezine čebule in nanje položimo meso (lahko tudi na mrežico). Pečemo do notranje temperature 70 °C. Nato pekač vzamemo iz pečice, vanj vlijemo belo vino, kožo pa premažemo z olivnim oljem. Temperaturo zvišamo na 200 °C in pečemo še toliko, da se koža lepo hrustljavo zapeče.
Peka na pokritem žaru (rotacijsko) Rolado pripravimo za rotacijsko peko. Imamo dve možnosti:
Oglje enakomerno razporedimo in meso vrtimo, dokler se na koži ne naredijo ocvirki. Nato oglje prestavimo ob rob in pri približno 140 °C pečemo do notranje temperature 75–85 °C.
Oglje takoj naložimo ob rob in pečemo do notranje temperature 70 °C. Nato oglje prestavimo pod meso in pečemo še toliko, da se koža hrustljavo zapeče.
Pred rezanjem naj porchetta počiva vsaj 15 minut (lahko jo rahlo pokrijemo z alu folijo). Režemo z nožem za kruh v lepe, debele rezine.
Pametna za dns: Porchetta je k dobra ženska – če jo preveč gledaš in ne pustiš, da se počasi peče pod tvojo roko, se ti koža ne bo nikoli hrustljavo odprla. Wow 😀
Matr, še v Grčiji nam ni blo tolk vroče. Verjetn zarad morja. Sence. Piva. Vetra… Vsega po mal.
No tm na Kreti smo 1x zavil v Maria’s Golden Beach, pač če smo celi cajt kupval njihove ležalnike pa senčnike, zakwa ne bi šli jest v ti industrijo. Tko k bi šel h Jurmanu… vse na veliko.
Iza je vsekala po škampih, ker pač to je njej dunajc.
No midva pa sva hotla grško in tole sva naročila…
Kwa vidte na krožniku?
Spanakopita (listnata pita s špinačo in feto)
Feta saganaki (ocvrta feta z limono)
Greek Bruschetta (kruh s feto, olivami)
Bekri Meze (svinjina v vinu z zelenjavo)
Stifado (meso v omaki s čebulo)
Keftedakia ali ocvrte zelenjavne kroglice
Grška solata
Courgettes Balls (rolce iz bučk)
Eggplant / gobova omaka (jajčevci ali podobno v omaki)
Greek Bruschetta (toast z paradižnikom, olivami in feto)
Mal rabte domišlije da najdete jedi… ampak sj vem da jih. Men so predvsem iztopal Spanakopita, Feta saganaki.
Pametna za dns: Ob zadnem znaku je bla ura 9:30, pa pr vas?
O buzeri sn že pisal. Miljonkrat pomoje, ampak ker je res dobra bom dns spet! Ker se Iza ni najedla škampov na Kreti smo jih delal doma. Logično. Zares preprost za narest in pomoje neki ne morš falit.
Škampi na buzaro. Na buzaro? Enako kot rečemo: jajce na oko, špageti na bolognese, meso na žaru… pa vrjetn še kj. Pomoje. Beseda prhaja iz beneškega narečja, kjer busara v prvotnem pomen kotliček oz. železno posodo, v kateri so ribiči kuhal svoj ulov. Dns na buzaro pomen čist neki drucga.
Za 3 lačne osebe nucaš:
1 kg škampov
6–8 strokov česna (js jih dam rajš 8 😄)
1 veliko čebulo
1 dl olivnega olja
3–4 dl malvazije (paz, kako to naglasiš, k bereš 😅)
1 dl jušne osnove (lahko tud kocko raztopiš v vodi)
svež peteršilj
poper
origano
svež bel kruh!
Škampe js sam narežem, da se jih lažje je in iz njih z koncem škarij ali večjo iglo potegnem žilo. To je to.
Segreješ olje. Dodaš čebilco, da rata zlata. Pred škampi vržeš gor še česn pol škampe. Sol pa poper. Par minutk. Dodaš vino in alkohol pohlapi v minutki in pol sledi jušna osnova in petršil za cca 6minutk. Js na konc vse pokaplam še z mal limone.
Fajn je da je zravn bel kruh. Svež. Men so goody lidlove štručke, ki jih sam popečem.
Pametna za dns: Najbolše stvari v lajfu so enostavne. Buzera. Dober kruh in človeka s katerimi to deliš. Najbolš!
To spletno mesto uporablja piškotke. Piškotki so potrebni za boljšo uporabniško izkušnjo. Potrdi
Piškotki
Privacy Overview
This website uses cookies to improve your experience while you navigate through the website. Out of these, the cookies that are categorized as necessary are stored on your browser as they are essential for the working of basic functionalities of the website. We also use third-party cookies that help us analyze and understand how you use this website. These cookies will be stored in your browser only with your consent. You also have the option to opt-out of these cookies. But opting out of some of these cookies may affect your browsing experience.
Necessary cookies are absolutely essential for the website to function properly. This category only includes cookies that ensures basic functionalities and security features of the website. These cookies do not store any personal information.
Any cookies that may not be particularly necessary for the website to function and is used specifically to collect user personal data via analytics, ads, other embedded contents are termed as non-necessary cookies. It is mandatory to procure user consent prior to running these cookies on your website.
