Dns je pomembn dan oz. je bil pred leti, točno 2003. Takrat mi je Janja poslala prvi sms. Kdo bi si mislu, kaj bo ta sms prnesu… kreganje na začetku, o fuzbalu in fseh teh bedastocah, pol kaka pjačka, pa kreganje kdo bo plaču kdo ne bo. 1x je clo tolk vn padla, da je rekla da ne boma več frenda… no in iz prjatlstva je ratal neki več. Hvaležn sn zato… zato kar mava!
Učas se mi zdi… da hodma clo nad oblaki! 😉 (pač se v ozadju rola Dan D – Ko hodiš nad oblaki) .
Pejmo h današnem dnevu, k mi je res neverjetn… zjutri grem na šiht in srečam konja. Samga. Prestrašenga… v sekundi sn bil budn. Stopm na vlak… pa sn mel prevelk bankovc kovancev pa premalo… tko da me je konduktor častil za par kovančkov (hvala!)… Grem dalje prot šihtu, slišim nek “Andrej” iz ozadja… pa grem dalje. Na kurac mi gre, ker nas gre množica čez te prehode in pol mal hitrej stopim, da jih prehitim, da me ne motijo v mojem snu. A sem slišal klic Andrej? Neee… Kdo bi loh bil. Mat. Fak. Mat sem zatajil za dobro jutro. Mat sorry, šit hepens… Pridm na šiht, v kavomat dam ključk 5 centov gor. Kave ne bo, drobiž mi je pobral konduktor. Nč ni đabe, eto ti kazen zdej pa rin v kavomat 50€!
Šiht ti kdaj, da kakega frenda k ga dobiš po naklučju. Dejan je tak… spoznal sn ga na enmu testiranju al neki vroči vaji al neki. Delava na konkurenčnih firmah, pa mava podobne poglede na stvari. Skratka zaštekala sma se in kdaj greva na pivo po šihtu, kdaj pa na kavo in senvič k sinu pa fotru.
Toast
Toast mi loh fejst zjebete, če mi vanj date preveč stvari. Nekak mi tu ne gre veliko not… kos šunke, kos sira, mal kečapa… to mi je to.
Misel dneva: Bronhitis je kurba. Poleg štroma pa politike.
Fakin konja sn sreču!