Pohan piščanec me vedno in vrjetno me vedno bo spomnu na babico… Rada sva si ga naročila Pr Stari Lipi pod mariborskim pohorjem in ga tolkla, mau tekmovala med sabo 🙂 Porcije so ble dobre… mislm, da sma dobla fsak polovičko in sva ga napadla. Od začetka sma še fse dobr obirala… pol pa niti ne več 🙂
No Julija mi je poslala tole slikco pohanga piščanca…
Drugač pa vemo, piščančje meso je zlo zdrawo… če ni pohano! 😉 Če je… pol niti ni tko, ker je valda pohan u olju. Če pa temu ni tko… pa svaka čast! 😉
Stopnjevanje besede hraber in obrazložitev.
HRABER:
Prideš sredi noči pijan domov,
žena je že v postelji ampak ne spi.
Vzameš stol, se vsedeš zraven postelje nakar te žena vpraša:
“Ja kaj pa ti delaš????”.
In ti ti ji odgovoriš:
“Želim sedeti v prvi vrsti, ko se bo začel ves ta CIRKUS!”
HRABREJŠI:
Prideš sredi noči domov,
žena te čaka z metlo v rokah in ti jo vprašaš:
“Kaj je stara….čistiš ali misliš kam odleteti?”
NAJBOLJ HRABER:
Prideš sredi noči pijan domov,
dišiš po ženskem parfumu in imaš šminko na ovratniku srajce.
Pokneš ženo po riti in ji rečeš:
“Ti si naslednja!”
HRABER V TRI P…. M…….
Prideš sredi noči domov z ljubico
in šepneš ženi na uho:
“Delaj se, da si mi sestra!”
🙂
Drugač je pa pohan pšanc nebeški, če ga večer pred pohanjem čez noč pustiš u enostauni marinadi: natreš z oljam, soljo, popram, obložiš z veliko naseklanga česna in čebule, zapreš use skupi v kako diht posodo in pustiš u hladilniku čez noč do pohanja naslednga dne.
Probi – ankol več nauš drgač jedu pohanga pšanca.
Mmm tole se bere dobr, tko da si bom zapisal! 😉