12.junij 2012 – malca 2421 (l. 1897 je Carl Elsener patentiral švicarski nož)

Prvo… čestitke Kopitarju!
Ribe… Hmmm se spomnete unga vic ko je starček jedel ribe, glave srdelc je pa puščal… in ga en fantič fpraša zakaj jih pušča. Pa mu reče:
To je za pol. Glave si pustim, in jih pojem ko potrebujem, več razuma – pameti.
Fant se zasmeji in valda da ni res…
Starček mu reče da mu jih proda in naj preizkusi sam.
Valda fant jih kupi… in poje… pol se mu pa posveti:
Starček, nč nisem pametnejši… nategnil si me.

Starček pa: eto pa se ti je posvetilo!

Z Julijo bomo skočl na ribe!
Losos z avokadovo omako

Losos… zanimiva riba. Kot mulc (torej kot mladič) živi cca 2 leti v sladkovodnih vodah potem se pa preseli v morske. K se drstijo se pa spet preselijo v sladke vode. Zrastejo do cca meter pa pol. Zarad tega me loh zdej kdo napizdi… ampak okus je podobn postrvi (čeprow barva ni lih).

Zgodba o krizi – enostavno pojasnilo za navadne ljudi

Helga je lastnica bara. Zaveda se, da so njeni gostje v glavnem nezaposleni alkoholiki, od katerih se bar ne more vzdrževati.
Da bi rešila ta problem, skuje nov marketinški plan, ki dovoljuje njenim gostom, da pijejo „na kredo“, (piješ sedaj / plačaš kasneje).

Helga beleži dolgove svojih strank, torej jim praktično odobrava kredite za pijačo.
To se razve naokoli in rezultat je jasen – stranke navalijo v Helgin bar.
Zelo hitro ima njen bar največji promet v mestu. Ker lahko pijejo na odloženo plačilo, se nihče od gostov ne sekira dosti, ker Helga od časa do časa dvigne cene vina in piva – pijači, ki ju proda največ.

Kot dodatna posledica tega, pride do ogromnega povečanja bruto prihodkov.

Mlad in dinamičen podpredsednik lokalne banke prepozna ogromen bodoči potencial teh dolgov in povečuje Helgi kreditni limit v svoji banki.
Pri tem ne vidi nobenega problema, ker so garancija neplačani dolgovi nezaposlenih alkoholikov.

Vse to opazijo tudi eksperti za borzno poslovanje v centrali banke in se spomnijo načina, kako priti do ogromnih bonusov.
Dolgove alkoholikov pretvorijo v ALKO-OBVEZNICE. S temi vrednostnimi papirji se potem trguje na borzi.
Naivni investitorji v stvari ne razumejo, da so “priporočene” obveznice, ki so jih kupili, v stvari dolgovi nezaposlenih alkoholikov.

Cena obveznic je stalno rastla in kmalu to postanejo vrednostni papirji, s katerimi se trguje največ.

Nekega dne (čeprav cene obveznic še naprej rastejo), se menedžer v lokalni banki odloči, da je prišel čas za plačilo Helginega limita v banki, ki ga je ta dobila na račun odloženih plačil za vso popito pijačo.
O tem obvesti Helgo, ona pa zahteva plačilo od svojih gostov. Ker pa so oni samo nezaposleni alkoholiki, seveda ne morejo plačati.

Ker Helga ne more izpolniti svojih obveznosti, najavi bankrot. Bar se zapre in njenih 11 zaposlenih je ob službo.
Preko noči cena ALKO-OBVEZNIC pade za 90%.

Zrušena vrednost obveznic je krepko načela likvidnost banke: banka ni mogla več odobravati novih kreditov, zato je bila zamrznjena tudi njena ekonomska aktivnost.
Ker so dobavitelji ravno tako odobravali Helgi odloženo plačilo in celo investirali v obveznice visoke vrednosti, morajo sedaj odpisati ves njen dolg, poleg tega pa imajo še 90% izgubo zaradi padca vrednosti obveznic.

Njen dobavitelj vina objavi bankrot in zapre družinsko podjetje, ki je uspešno delovalo cele tri generacije; njenega dobavitelja piva prevzame konkurenčna firma, ki takoj zapre lokalno pivovarno in odpusti vseh 150 delavcev.

Na srečo pa so banka, brokerska firma kot tudi njihovi direktorji rešeni z multi-milijonsko infuzijo s strani vlade. Sredstva, ki so bila potrebna za to dokapitalizacijo, bodo pridobljena na osnovi novouvedenih davkov, ki padajo na pleča zaposlenih iz srednjega razreda, ki pa v glavnem ne pijejo alkohola in nikoli niso niti od blizu videli Helginega bara.

Avtor: Tednik Globus (hr), avtor je pa B. Dežulović al pa Željko Kardum 🙂

PS. Mislm, da bi vlada loh pojedla kako ribjo glavo… oz. več njih.