2.julij 2010 – malca 1558 (l. 1991 so se enote Jugoslovanske armade in slovenske Teritorialne obrambe spopadle v Gornji Radgoni)

Peeeeteeeek! Končno! K sn že res mau potolčen… he he he! 🙂
Pa pejmo spet z Alešom v Indijo… tokrat na pico! Hmmm bl k gledam pico, bl se mi zdi da je bla tole napaka…
Citiram Aleša:
tole je pa pizza iz mesta Vasco de Gamma, v provinci Goa. Paradižniki ne obstajajo, zatorej je bila pizza zelo suha, gor pa paprika, neki koruze, pa mal čudn sir, k da bi bil kozji sir, skratka, suuhhoo… Premer pizze je bil cca 17 cm, in tudi edina velikost… Je pa pasala ker je blo dost curyja…škoda ker nimajo origana…
burja

Pa še dva kratka vica:
Lastnik Alfe Romeo je odšel na smetišče po en avto del. Lastnika smetišča je vprašal: “A mi date zadn brisalc za mojo Alfo Romeo?”
Lastnik smetišča je odgovoru: “Ja, to se sliš kot poštena zamenjava”

Žena pride pozno domov in se pohvali možu: “Danes sem bila v lepotnem salonu !”
Mož jo pogleda in vpraša: “Kaj nisi prišla na vrsto?”

1.julij 2010 – malca 1555 (l. 1980 je pesem O Canada tudi uradno postala kanadska državna himna)

Aleš mi je poslal še eno indijsko sladico z zlo dobrim opisom, da ne rečem da je fotka sama tut zlo huda!

Tole so indijske slaščice, ki so zelo, zelo, zelo sladke, da tud ene ne morš pojest do konca. Sej enim je kul, Roni pa Aleš jih pa preprosto nista mogla spravt čez grlo do želodca v celoti, so ble pa fine za probat! Vrjamem.
Sladice
ssm
Cena: 5 rupijev, tečaj 1€=57 rupijev, se pravi cca 8 centov!!! WFT?!?! 😀