16.maj 2012 – Kava z velikim K (l. 2010 se je rodila moja nečakinja Ajda)

Eno Kaffe prego!
Dns bomo s Čokolm spet skočl na kavo. Kafe!

Kar se pitja kave v gostinskih lokalih tiče, smo Slovenci v zelo zanimivem položaju. Pripravljamo italijanske mešanice, ki pa jih pijemo, kot sam rad rečem, na »dunajski način«. Povedano drugače, pijemo jo sede, za mizo, tudi po več kot eno uro. Kavo nam prinesejo k mizi, kar pomeni da so jo pripravili daleč od naših oči in zato ne vemo kako vestni so pri tem bili. Kvaliteta osnovnih napitkov je težko določljiva, ker jim dodajamo preveč mleka in sladkorja, pogostokrat tudi smetano.

Avstrijci so se s kavo prvič srečali v šestnajstem stoletju, po turškem obleganju Dunaja. Zaradi nenadnih ohladitev in snežnih padavin se je turška vojska odločila za umik na jug. Pri tem je za seboj pustila velike količine kave. Dišeča rjava zrna so bila Dunajčanom sicer všeč, toda preprosta črna kava je bila za njih preveč »barbarska«. Preveč je spominjala na hordo, ki je še do nedavnega razbijala po mestnih vratih. Zato so uživanje kave tekom stoletja povzdignili na bolj salonski nivo. Kavarne so se ponašale s prefinjenim pohištvom, strežba je bila naravnost popolna in napitki zelo bogati. Kar se priprave napitkov tiče so Avstrijci ubrali svojo pot in ta trend se kaže še danes. Ni namreč nujno, da boste recimo v Celovcu dobili na mizo espresso, vkolikor boste naročili »kaffe«. Obstaja velika možnost, da vam bodo prinesli kavo z mlekom ali kapučino, kar priča o tem kako samoumevno je pri njih mleko v kavi. Ker so bili vedno nekoliko zadržani do črnih kav, se to še danes pozna pri njihovih pražarskih veščinah in le redke avstrijske znamke komercialnih kav me ne pustijo popolnoma hladnega. Še danes bo kakšna ostarela mestna gospa vztrajala, da je »echt kapuziner« napitek s stepeno smetano in naribano čokolado po vrhu. Da vsaka od treh sestavin ponazarja obdobje v življenju. Čokolada simbolizira brezskrbno in sladko otroštvo, smetana nekoliko pomešana s kavo predstavlja zrelo obdobje odraslega človeka, medtem ko sama kava na dnu predstavlja starost, grenko minljivost.

futrovnik
Vabljeni na najbolšo kavo… slikca je iz Facebooka – Skupina Cafe Čokl

Pri Italijanih je praksa uživanja kave precej drugačna in jo Slovenci razumemo kot edino pravo. Vsi se strinjamo, da so kave v Italiji dobre oziroma absolutno boljše kot pri nas. Razlog je v njihovi kulturi pitja kave, v kateri ni v ospredje postavljen ambient in ostalo okrasje okrog skodelice, temveč zgolj in samo kava. Kavo se pretežno naroča in pije pri šanku, kar pomeni, da jo pripravijo pred njihovimi očmi, predvsem pa jim jo postrežejo takoj po pripravi, saj espresso z ohlajanjem spreminja okus. Odjemalci so bistveno bolj kritični in utegnejo brez zadrege zavrniti slab napitek. To se pri nas ne zgodi pogostokrat, ker preveč zaupamo avtoriteti šanka. Verjamemo, da tisti, ki pripravlja kavo ve kaj je potrebno storiti in se zato v vsebino skodelic niti ne poglabljamo preveč in jih enostavno rutinirano praznimo.
Predlagam, da naslednjič kavo naročite pri šanku. Opazujte kaj se z njo dogaja preden se znajde v skodelici pred vami. Morda se bo tudi vam zazdelo, da ni vse v najlepšem redu.

Vabljeni na kavo… vabljeni h Čoklu!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja