7.september 2010 – malca 1665 (l. 1644 je New York dobil svoje ime)

Hipokratova prisega. To je prisega o kateri naši dohtarji nimajo pojma. Nkol slišal zanjo. Tole je skopiran kr iz vikipedije:
Prisežem na Apolona Zdravnika in Asklepija in Higiejo in Panakejo in na vse bogove in boginje ter jih kličem za priče:

* da bom to prisego in to pogodbo izpolnjeval po zmožnosti in presodnosti:
* da bom moža, ki me je izučil v zdravniški vedi, spoštoval kakor lastne starše in da bom delil z njim svoj preužitek ter mu pomagal, če bo v stiski;
* da bom njegove sinove cenil kakor rodne brate in jih naučil svoje umetnosti, če bodo želeli pridobiti si jo, in to brez plačila in pismene pogodbe;
* da bom strokovna navodila in predavanja in sploh vso učno snov preoddajal samo svojim sinovom, sinovom svojega učitelja in učencem, ki so po pogodbi zavezani in zapriseženi na zdravniški zakon, drugemu pa nikomur;
* da bom dietična načela po svoji vesti in vednosti uporabljal v prid bolnikov ter odvračal od njih vse, kar bi jim utegnilo biti škodljivo in nevarno;
* da ne bom nikoli nikomur – tudi ko bi me prosil – zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel; prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega ploda;
* dal bom svoje življenje in vedo svojo varoval vseskozi neomadeževano in pošteno;
* da ne bom rezal ljudi, ki trpe za kamni, marveč da jih bom prepuščal delovnim možem, ki jim je ta stvar poklicno opravilo;
* da bom v sleherno hišo, kamor me bodo klicali, stopil samo zaradi koristi bolnikov ter da se bom vzdrževal vsake zavestne in pogubne krivice, posebno pa spolnega občevanja z ženskami in moškimi osebami, svobodnimi in sužnji;
* da bom molčal o vsem, kar bom pri izvrševanju prakse ali tudi izven nje videl ali slišal o življenju in vedenju ljudi in česar ne gre obešati na veliki zvon, ker sem mnenja, da je take reči treba ohraniti zase kot (poklicno) skrivnost. Če bom torej to prisego vestno izpolnjeval in je ne bom prelomil, naj mi bo dana sreča in blagoslov v življenju in poklicu, da me bodo vsi ljudje imeli zmeraj v čislih, če pa jo bom prekršil in postal krivoprisežnik, naj me zadene nasprotno!

In ja… boli naše zdravnike kurac za vas (zato da jih boli kurac, ne bodo rabl čakat v čakalici z vami)… so rekorderji v plačah v naši ljubi replubliki in še bunijo se. Hmmm delavci Vegrada se bunijo? Se. Kao. Ampak jih nuben ne jebe 5%… Nč. Fsem zdravnikom, ki pač obljubljajo kakoršne koli oblike jebanja sistema bi jes pač lepo odvzel licenco… pa je to to. Simpl.

Futr.
Gec se mi še oglasi kdaj na kak mms, sms… kak chat… bemu matr in to je to. Hvala bogu da je fsaj to.
Skratka tole mi je poslal iz Rio-momotu (ex rio, nasprot name… tm tm).
Krožnik Rio
ssm
Cena za tale 350g Krožnik Rio boste odsteli pofukanih 9€ kar je bolano (gec se strinjam) je pa baje okusno.

Misel dneva: Andreja za precenika!

5 thoughts on “7.september 2010 – malca 1665 (l. 1644 je New York dobil svoje ime)

  1. neee, nisem mislu za ceno da je bolano, ampak za količino sem mislu. Cena je ok glede nato da dobiš 350g mesa.

  2. Gec, ahhh dej. A je krožnik full ogromn? 🙂 Mislm ne vem, men se zdi cena fseeno kr dobra… ajde no, lokacija je huda. A je gužva? Je blo polno? 🙂

  3. nikol ni gužve, je pa zmeraj prijetno 🙂

    Ma ni drago, te peljem na malco drug teden evo, da ne boš reku da so sam mmsji!

  4. Pozdravljeni. Sem Martina, “dohtarca”, tako kot moj mož Feliks. Delava v
    bolnišnici. Zgrožena ugotavljava, da nama želi država s svojim groznim
    vodstvom znižati plačo, ki je že zdaj mizerna. Z dežurstvi zasluživa skupaj
    namreč samo 15.600 evrov neto na mesec. Ker s tem ne moremo preživeti,
    morava še vse popoldneve delati v zasebni ordinaciji. Imava namreč dva
    šoloobvezna otroka in živimo zelo skromno. Otroci stanejo zelo veliko, saj
    so vsako leto pol leta v Ameriki, da se naučijo malo angleško. Veliko stane
    tudi hiša z bazenom, moj mož namreč ne more v službo, če prej vsaj malo ne
    plava. Ker naju nikoli ni doma, ne moreva poskrbeti za gospodinjska
    opravila, zato nujno potrebujeva hišno pomočnico, ki je zelo draga, saj
    hoče celo po tri evre na uro. Skratka, vsi naju lupijo, kjer se le da. Tudi
    najin terenec je bil drag, da niti ne omenim registracije. Nujno ga
    potrebujeva, kadar se odpraviva na Pekrsko gorco po gobe. Približuje se
    tudi leto 2012 in v ta namen smo kupili manjši, osemnajstmetrski čoln, ki
    je zasidran v Portorožu. Mož se namreč boji, da bo vesoljni potop in nekako
    pač moramo preživeti. Veliko stane tudi gradnja manjšega vikenda na
    Pohorju, pozimi se je namreč zelo neprijetno voziti v dolino, ko gremo na
    smučanje. Dodatne stroške nam zdaj v začetni fazi povzroča še lokal
    najstarejšega sina, ki ga je odprl na mariborskem Lentu. Njemu namreč šola
    ni šla tako kot drugima dvema najinima otrokoma, zato smo mu morali malo
    pomagati, da lahko dela, kar mu je všeč. Zdaj, ko nam bodo vzeli težko
    zasluženi denar, pa ne vemo, kaj bomo. Joj – kaj bo z nami!

Comments are closed.