Cafe Čokl… najbolša kavarna u Lublan. Sn reku kavarna? Cafe Čokl ni zgolj kavarna, k jih najdete po lublan. To je prostor, kjer se iskreno posvečamo kavi.
Najdete nas na Krekovem trgu 8, pred Šentjakobskim gledališčem oziroma vzpenjačo!
No in dns vas bomo naučil neki… neki kar ste lahko bral že v nedelo prologi… Jap, Tine rastura ni kaj:
IZ DŽUNGLE V SVET (Odprta kuhinja, 18.12.2011)
Skoraj celo stoletje so Turki obdržali monopol v svetovni trgovini s kavo. Že domača poraba je dajala lepe poslovne uspehe, ko pa so po njej začele povpraševati še ostale dežele, je kava kar naenkrat začela dišati po denarju.
Turki so imeli z Jemenci poslovni dogovor, nekaj podobnega, kar danes imenujemo predkupna pravica. Bilo je samo še vprašanje časa, kdaj se bodo prvi večji odjemalci (Francozi, Nizozemci, Španci, Angleži) odločili kavo kupovati neposredno v Jemnu. Seveda so se Turki, ki so težili k monopolu v trgovini s kavo, takoj zganili in začeli pritiskati na Jemen. Svet je vendarle postajal vse manjši, zato so kasneje svoje zahteve omejili na to, da smejo kupovati samo pražene plodove, ki so »šli skozi ogenj in s tem izgubili kalilno moč«. Nezaslišano bi namreč bilo, če bi se kolonialisti polastili sadik in s tem osamosvojili produkcijo. Sultan bi zaradi tega utrpel velike izgube na račun odpadlih carinskih dajatev.
Seveda se je sčasoma zgodilo prav to. Leta 1671 so se Nizozemci dokopali do surovih semen, ki so še imela kalilni potencial in jih tudi uspešno posejali na Javi, točneje na jugozahodnem delu, v bližini takratne Batavie oziroma današnje Džakarte. Rezultati niso izostali.
Istočasno so Francozi poskušali kavovec kultivirati na domačih tleh v Dijonu, toda neuspešno. Ko so podrobneje preučili pogoje rasti, so ga začeli gojiti v vseh svojih kolonijah. Temu zgledu so sledili tudi Angleži, ki so že obupali nad poskusi grofa Comptona na domačih tleh. Karto kavnih rastišč so, kot zadnji, s Filipini dopolnili še Španci in naenkrat so šle »transakcije« na kavnem trgu v popolnoma druge smeri.
Nekako na sredini 17. stoletja so Nizozemci Turkom odvzeli vodilni položaj v trgovini s kavo. Dobrih sto let kasneje so položaj zavzeli Francozi, po tem obdobju pa so bili tržni deleži precej bolj enakovredni. Razlike so postale, bolj kot ne, očitne v kvaliteti, saj so kavovci vendarle rastli v nekoliko različnih okoljih.
Kava je postala vir velikih zaslužkov, poraba je naglo naraščala in nagovorila cel svet, ne glede na geografski položaj, starost, vero ali raso. Danes so kavni napitki, merjeno v popitih količinah, na drugem mestu, takoj za vodo. Tudi na lestvici surovin je na drugem mestu, takoj za nafto(!) in nič ne kaže, da bi številke padle. Svetovni trg vedno bolj povprašuje po tej dobrini, kar ustvarja lepe razmere za borzne špekulacije. Z namenom, da se to kolesje ne bi prehitro zaustavilo, si ponudniki vedno znova izmišljajo všečne kavne produkte, ki so predvsem rezultat študij psihologije potrošništva in ne več rezultat ljubezni do tega izjemnega ploda, ki smo ga dobesedno iztrgali iz afriškega tropskega gozda.
Mmmm kava. Mmmm kava z velkim K! Vableni v Cafe Čokl!
Aja, Turki?
Jaz sem pa mislila, da so imeli Avstrijci monopol nad kavo. Ko je pri nas ni bilo je cela Juga pila Alvorado iz Avstrije. nekateri dobrotniki, ki so jo takrat švercali s tovornjaki, so danes veliki gospodje.
No, vedno izvem kaj novega. Tak je če si še zelo mlada gospodična.
Uživajte ob kavi. tega Čokla pa poiščem takoj, ko bom prvič v Ljubljani. Običajno grem h Kakavu, pa saj to je blizu.
Alvorada Coffee do Mocca :), čeprow sn mlad, se tega spomnm 🙂 oz. google ve fse