Teden je spet mim. Se sploh zavedamo kok hitr gre? Pa ga izkoristmo? Izkoristimo za svoje najbljižje? Za stvari k so nam pr srcu? Hmmm verjetno, da ne. Ukvarjamo se s politiko, korono in nergači iz službe al pa clo vlaka… zakaj da fak nam je to sploh pomembno?
Zakaj preprost ne preklopmo in živimo trenutek. TA TRENUTEK. Zdej k si in zdej ko so tvoji tu oz. ljudje, ki jim daješ svoj čas. Jup čas. Tega nimaš neomejeno.
S prjatlom, mentorjem, Dejanom sva šla na “malco” k je bla že bl kosilo. Čas se je ujel v Sarajevu 84. Takrat k še nismo bli jetniki telefonov. Morm rečt, da sva oba uporabla telefon samo 3x. 2x da sva pokazala QR kode in 1x da sn slikal futr. To je uno… on je dal svoj čas meni, jaz moj čas njemu… drugo naju ni motlo.
Dobr je blo, pa čeprav sva govorila o nekih IT stvareh, je blo dobr. Dejan hvala.
Pametna za dns: Odložte telefone.