Pekarna Blatnik je praznovala v soboto 20to obletnico! Čestitke Anici in Tomažu Blatnik (ex spizovcu 😉 ). Skratka, da bi bla sreča popolna so lansiral na trg nove izdelke pod skupno blagovno znamko HappyPek! HappyPek cilja na novo generacijo aktivnih iskalcev dobrega življenja! Jap fsak najde neki zase tle… to je zihr! + stari dobri izdelki iz Pekarne Blatnik vam bodo še vedno na voljo… tko da nč bat, da bi kaj ukinli! 😉 Še 1x hvala na povabilu Pekarne Blatnik + hvala Branki in Renderspacu! 😉 Dle pa poglejmo kwa fse lohka najdete pod blagovno znamko HappyPek.
Happy domino – piškotki (mmm neki zame in Ajdo 😉 ) Valda če nama nau šla domina, jih boma pa pojedla! 😉
Happy krofi… Da boste razumeli ameriške policaje 😉
Happy Kruh
Happy lahki Toast
Happy MalaMalca! Mmm neki podobnega smo od Blatnika že vidli… sprobali! Zmaga! Sploh če ste kak lasnik lokala! 😉
Happy potica
Happy Toast
Slaščice v lončkih
Misel dneva: Srečen sem!
Srecen ker si moski? :))
Res bi bilo lepo, ko bi tisti, ki večino svoje robe prodajo v Sloveniji prenehali z kvaziinternacionalizmom in se obnašati kot da so svetovna znamka. Anglizmi ali pa kar angleška poimenovanja so prva svar ki me pri nakupovanju preusmeri na katerikoli drug produkt, ki je poimenovan v jeziku izvora.
In konec koncev, če so že znali spačiti slovenščino v Happy Malci, bi lahko tudi nesrečni krof zapisali po slovensko. In nikakor ne razumem kaj naj bi pomenilo Delictable Tiramisu. Tega ne prepozna niti eden od mojih slovarjev, ki poznajo delicate, delicious. In poglej ga zlomka, tudi neko podobno besedo, ki jo je prevajalec verjetno mislil a ne zapisal: DelEctable- okusen. Poznajo pa (slovarji namreč) sicer tudi Delict iz katerega bi morda lahko izvedli delictable, kot delikten, ampak se mi tudi pod razno ne sanja kaj bi si nek anglež mislil ob tem, če mu s to besedo proizvajalec slučajno misli sporočiti da je dobro za umret (to die for). To pa me spet privede na misel, o kmetavzarstvu naših podjetnikov ki želijo z uporabo tujih jezikov na produktih “prodati” svojo usmerjenost na globalni trg, a v resnici domačemu kupcu zgolj sporočajo, da ga imajo za neumnega. Celo tako neumnega, da izberejo za posel polpismenega prevajalca ki nima prav nobene potrebe po lektoriranju.
Definitivno minus ki ga zamerim bolj kot morebitno neokusnost produkta.
In tudi kaj je RezUna in pa Coko mi ni povsem jasno.
Aleš… valda… men se je tut prvo tko zdel. Pol sn pa vidu, da majo svoje pekarne še po bivši jugi, slovaški… in mogoče lih zato ta imena! 😉
Aleš…
Torej v Mercator ne hodiš? Pa na Petrol verjetno tudi ne? Istrabenz je tudi slovenski(OMV sodeluje, kot rafinerija)! Da ne pozabim 90% vseh barov…
Meni osebno se zdi sam design zelo zanimiv, drzen, ce hocete. Sami napisi niso vsi slovnično pravilni, ampak tudi X znamka Mala malca ni pravilno (o.p. malica). Torej so imena verjetno taksna z namenom.
Skoda Ales, da si nastopil napadalno, ker ce bi nastopil (le) kritično bi tvoj prispevek imel celo neko težo…
Kar se pa tiče “t.i. internacionalizacije”… Aleš, kako veš, da temu ni to namen??
@Peroxid prva sponzorirana objava?! BRAVO CESTITKE … ce bo padu tut kak hepiMil zaradi tega bo a sploh super!
Bravo Peroksid! Le tako naprej!
@Luka… Kaj naj rečem? Sem na Aleševi strani, ki je kar lepo kritičen. Slovenščina je le slovenščina.
@Lakotnik… temu ne oporekam, samo prvo me je zbodlo citiram:”Anglizmi ali pa kar angleška poimenovanja so prva svar ki me pri nakupovanju preusmeri na katerikoli drug produkt, ki je poimenovan v jeziku izvora.”
Saj sem napisal Mercator, Petrol, Istrabenz. Naprej pizza, gnochi – njoki Bolonese (krompirjevi svaljki imajo enako sestavo. Namesto tega bi bilo lahko “mali krompirjevi svalki z mesno omako).
Spomnite se kako smo/so se vsi posmehovali Hrvatom, ko so poskusali z “domačimi” izrazi… Celo do te mere, da sedaj na njihovi nacionalni TV uporabljajo izraze kot so: ivent, celebriti, stok(poimenovanje za original) itd…
Vsekakor je domače domače, vendar, če izkljičimo možnost, da se pekarna želi res internacionalizirati je trend oglaševanja “A je domače? Ja domače!” mimo in prepušča mesto bolj drznim designom in pristopom.
Jaz štejem (spet imam v mislih bolj design, ker oglaševanja takorekoč (še) ni) takšen pristop za zelo pozitivno (spremembo, če hočete) na slovenskem tržišču. Do sedaj so bili takšni pristopi bolj rezervirani za telekomunikacijskim podjetjem, avtomobilski branži. Domače krave, kokoši, kmečki motivi pa prehrani (kar je sicer naravno, ampak že prevečkrat videno).
Še enkrat več, pa ne smemo zanemariti dejstva, da smo del evropske unije, kjer dejansko ni več meja in je tržišče prosto.
Še bolj absurdna pa je misel, da bomo na tem velikem trgu uspeli v “domačem” jeziku. Žal smo v očeh evropskih potrošnikov tretjerazredna država, torej ne rabimo na izdelkih to posebej poudarjati. Pa še to… Slovenski jezik govori slabe dva miljona ljudi. Nemški, angleški, italjanski in španski jezik pa krepko čez 100 miljonov. Torej je samo po sebi jasno, da se moramo trgu prilagoditi Slovenci.
Da se razumemo… Moj komentar cilja predvsem na predpostavko, da gre za samo oglaševanje, željo slovenskega podjetja po uspehu. To pa je vredno podpreti (skoraj za vsako ceno).